10. Ponovitev - seznami, funkcije, moduli#

Namen tega poglavja je, da ponovimo delovanje naprednejših konstruktov, ki nam bodo pomagali pri reševanju daljših nalog

10.1. Seznami#

Seznam je način, kako v eno spremenljivko shranimo več podatkov:

# definicija seznama
moj_sez = [1, 2, 3, 4, 5, 6, 7]
seznam_seznamov = [
    ["Miha", 25],
    ["Marko", 40],
    ["Gašper", 30]
]
prazen = []

elemente seznama ali terke lahko razpakiramo (stevilo spremenljivk in elementov se mora ujemati!)

# razpakiravanje v elemente
ime, teza = ["Lojze", 80]

# menjava spremenljivk
i = 6
j = 7
i, j = j, i

10.2. Zanka for po seznamu#

sez = [1,4,7,3,4,7,4]

# zanka po seznamu
for el in sez:
    # naredi nekaj na trenutnem elementu, recimo
    print(el)

# tudi po stringu
moj_string = "Mihael"
for crka in moj_string:
    # naredi nekaj
    pass

# zanko lahko prekinemo z `break`
for el in sez:
    if el == 4:
        print("nasel 4")
        break


# else po zanki (se izvede samo, ce zanka pride do konca brez breaka)
for el in sez:
    if el == 8:
        print("nasel 8")
        break
else:
    print("v seznamu ni stevilke 8")

# zanka po vec seznamih
imena = ["Miha", "Marko", "Gašper"]
starosti = [67, 34, 76]

for ime, starost in zip(imena, starosti):
    # naredi nekaj
    print(ime, starost)

10.3. Range#

Range nam vrne zaporedje elementov od 0 do n-1 (funkcijo list dodamo zgolj, da jo prisilimo, da bo kaj prikazala na zaslon. V zankah tega ne delamo):

print(list(range(5)))
[0, 1, 2, 3, 4]

Določimo lahko do tri parametre: začetek, konec in korak:

# korak 2: vsak 2. element
my_range = range(1, 10, 2)
print(list(my_range))
[1, 3, 5, 7, 9]

Če je korak negativen, lahko štejemo nazaj (pri tem mora biti začetek zgornja meja in konec spodnja):

my_range = range(5, 0, -1)
print(list(my_range))
[4, 3, 2, 1]

S pomočjo range in zanke for lahko štejemo:

for i in range(5):
    print(i)

Veliko ljudi takole uporablja zanko za cez sezname. To ni lepo, v pythonu se to ne dela:

# tole ni lepo
sez = [3,5,3,3,2,6,3]
for i in range(len(sez)):
    print(sez[i])

10.4. Seznami - napredno#

Dolžina seznama

sez = [2,3,4,5]
print(len(sez))

dodajanje elementa seznamu (na konec)

sez = [3,5,2,4]
sez.append(7)

10.4.1. Dostop - Indeksiranje elementov#

Kako dostopamo do podatkov? Lahko z indeksi (prvi element ima indeks 0, zadnji pa n-1):

>>> moj_sez[0]
1

Indeksiramo lahko tudi od zadaj:

# zadnji element
>>> moj_sez[-1]
7

# predzadnji element
>>> moj_sez[-2]
6

Lahko pa tudi zajemamo celotne podsezname. Pazi: element spodnje meje je vključen, zgorenje pa ne.

>>> moj_sez[2:5]
[3,4]

kako dostopamo do elementov v gnezdenem seznamu?

indeks_vrstice, indeks_stolpca

seznam_seznamov = [
    ["Miha", 25],
    ["Marko", 40],
    ["Gašper", 30]
]
>>> seznam_seznamov[2][0]
"Gašper"

10.4.2. Rezine#

>>> sez = [3,5,3,5,6,2]
# prvi, zadnji (ni vkljucen)
>>> sez[1:5]
[5,3,5,6]

# vsak drug element
>>> sez[1:6:2]
[5,5,2]

# od drugega elementa naprej
>>> sez[1:]
[5,3,5,6,2]

# do vkljucno 4. elementa
>>> sez[:4]
[3,5,3,5]

# obrni seznam
>>> sez[::-1]
[2,6,5,3,5,3]

10.4.3. spreminjanje elementov#

sez = [2,7,6,5,3,7]

# en element
>>> sez[2] = 99
>>> sez
[2,7,99,5,3,7]

# celo rezino
>>> sez[2:5] = [-1, -1, -1]
>>> sez
[2,7,-1,-1,-1,7]

# lahko tudi odstranimo celo rezino
>>> sez[2:5] = []
>>> sez
[2,7,7]

10.4.4. Operacije na seznamih#

# sestevanje seznamov
>>> [1,2,3] + [4,5,6]
[1,2,3,4,5,6]

# mnozenje seznamov
>>> [1,2,3] * 2
[1,2,3,1,2,3]

# element v seznamu?
>>> 5 in [1,2,3]
False
>>> 5 not in [1,2,3]
True

# dodajanje elementa v seznam
sez = [1,2,3]
>>> sez.append(4)
>>> sez
[1,2,3,4]

10.5. Funkcije#

Funkcija je nacin, kako zapakiramo blok kode, neko funkcionalnost, ki jo nato uporabimo kasneje. Tudi veckrat

# primer funkcije
def sestevanje(st_1, st_2):
    vsota = st_1 + st_2
    return vsota

Funkcija ima 4 elemente

ime funkcije (kar kasneje poklicemo)
argumente (vhodni podatki, ki jih uporabimo pri racunanju)
blok kode (“racunanje”)
vracanje rezultata

def ime_funkcije(arg1, arg2,...):
    # do something
    ...

    return rezultat 

10.5.1. Vračanje rezultata#

Return vrne rezultat

def dvakratnik(st):
    return 2 * st

Funkcija ima lahko tudi več return stavkov. Izvede se samo prvi, do katerega pride izvajanje. Return je konec funkcije.

def je_sodo(st):
    if st % 2 == 0:
        return True
    return False

Brez return stavka, funkcija ne vraca nicesar (oz. vraca None)

def pozdrav(ime):
    print("Zivijo,",ime)
    # ni return stavka

10.5.2. Klic funkcije#

Funkcijo poklicemo takole:

ime_funkcije(args)

Primer:

# tole je preprosta definicija
def vsota(a, b):
    return a + b

# klic funkcije
>>> vsota(4,5)
9

# klic je izraz. Vrednost funkcije lahko uporabimo v izrazu, shranimo, tiskamo...
a = vsota(3,4)
>>> a
7

rac = 5 + 7 - vsota(4,5)
>>> rac
3

>>> print(vsota(3,4))
7

Uporaba funkcij v drugih funkcijah

# prva funkcija
def je_sodo(st):
    return st % 2 == 0

# funckija, ki vrne sode elemente seznama
def sodi(sez):
    sodi_el = []
    for el in sez:
        if je_sodo(el):
            sodi_el.append(el)
    return sodi_el

# klic funkcije na neken seznamu

>>> moj_seznam = [3,4,5,2,56,7,8,3,2]
samo_sodi = sodi(moj_sez)
>>> samo_sodi
[4,2,56,8,2]

10.6. Moduli#

Moduli so način, kako v naše datoteke uvažamo funkcionalnost od drugod.

10.6.1. Načini uvažanja#

import <module>

import math
print(math.sin(math.pi))

from <module> import <function>

from math import sin, pi
print(sin(pi))

from <module> import *

print(sin(pi))

Uporabljajte nacina 1 in 2, 3 vodi v nered…

10.6.2. Pisanje lastnega modula#

Recimo da bi radi napisali funkcijo ploscina_kroga(r), in jo spravili v modul geometrija. Preprosto naredimo datotekogeometrija.py`, kamor shranimo funkcijo, nato pa pisemo svoj program v datoteki, ki se nahaja v isti mapi. Primer

project_dir
|
geometrija.py
nas_program.py

10.7. Kako naj izgleda python datoteka?#

na vrhu uvoz modulov
nato funkcije, konstante
na dnu if __name__ == "__main__" in koda programa